Kabli svetlobnih vlaken, nameščenih na prostem, so ključni element infrastrukture optičnih omrežij. Uporaba zunanjih svetlobnih kablov omogoča gradnjo omrežij na mestih, kjer ni možnosti uporabe podzemnih kablov ali kanalizacijskih cevi. Kabli svetlobnih vlaken na prostem so sestavljeni iz ene ali več plasti izolacije, svetlobnega jedra in ovoja iz jeklenih ali kompozitnih žic, zaradi česar so izjemno odporni na vremenske vplive in mehanske poškodbe. Uporaba zunanjih svetlobnih kablov v telekomunikacijskih omrežjih Zunanji svetlobni kabli se uporabljajo v telekomunikacijskih omrežjih za prenos svetlobnih signalov na velike razdalje. Nepogrešljivi so pri gradnji omrežij v težko dostopnih krajih, kot so gore ali podeželska območja, kjer omogočajo prenos velikih količin podatkov z zelo visokimi hitrostmi, kar je potrebno v omrežjih z visoko prepustnostjo. Njihova uporaba tudi omogoča prihranek časa in stroškov pri namestitvi omrežja. Prednosti in slabosti zunanjih svetlobnih kablov Uporaba zunanjih svetlobnih kablov ima svoje prednosti in slabosti. Ena največjih prednosti je visoka odpornost na vremenske vplive in mehanske poškodbe. Tako postanejo zelo vzdržljivi in zanesljivi. Zunanji svetlobni kabli omogočajo hitro namestitev omrežja, kar pripomore k časovnemu in stroškovnemu prihranku. Slabost zunanjih kablov pa je njihova občutljivost na vpliv vremenskih razmer, kot so močan veter, padavine, toča ali sneg. V takih primerih lahko pride do poškodb kabla, kar vpliva na zanesljivost in učinkovitost omrežja. Zunanji svetlobni kabli so nepogrešljivi za gradnjo telekomunikacijskih omrežij na težko dostopnih mestih, kjer ni mogoče uporabljati podzemnih kablov ali kanalizacijskih cevi. Njihova uporaba omogoča hitro namestitev omrežja in prenos velikih količin podatkov z zelo visokimi hitrostmi
